d -- in -ja [ də̀ də̀ja in dé dêja ] m ( ə̏; ẹ̄ ē )
peta črka slovenske abecede: napiši d ; mali d ; od d do k ; razločni d-ji
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči d

d -- kot imenovalni prilastek
odstavek d / učenci 1. d
♦ glasb. ton d ton na drugi stopnji C-durove lestvice ; gled. abonma reda D ; med. vitamin D

d- prvi del zloženk
nanašajoč se na d: vozniški izpit D-kategorije ; deželna D-liga / 1. d-razred
♦ glasb. D-dur durov tonovski način z dvema višajema ; d-mol molov tonovski način z enim nižajem ; med. D-vitamin ; šah. kmet na d-liniji v četrti navpični vrsti z leve strani

dà 1 člen. ( ȁ ) knjiž.
1. izraža pritrjevanje; ant. ne 1 : »Si pripravljen?« »Da.« / na trkanje se oglasi iz sobe: da! naprej!
● ni rekel ne da ne ne ni povedal svoje odločitve ; sprašujete, ali se strinjam: da in ne delno se strinjam, delno pa ne
2. izraža podkrepitev trditve: da, tako je bilo ; gledam te, da, pa te komaj spoznam ; da, da, pa pojdimo ; pomirila se je, da, celo smeje se že ; grem zraven, to da, ne bom pa igral
3. izraža domislek: ah da, zdaj se spomnim
4. izraža obotavljanje, pomislek: da, kje sem že to zvedel? no, da, pa pridi jutri ; sam.: odgovarja samo z da in ne ; to je njegov odločni da

da 2 vez.
1. v pripovednih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega
a) glede na osebek: prav je, da si prišel ; škoda, da zapraviš toliko časa
b) glede na prilastek: nima navade, da bi se pritoževal ; ni dvoma, da imaš prav ; rada ga ima ne glede na to, da je včasih poreden / publ. dejstvo, da je proizvodnja padla, kaže na resen položaj v tovarni
c) glede na predmet: bojim se, da je prepozno ; omogočila mu je, da je končal študij ; že vidim, da nimam sreče ; pravim, da ga sploh ne poznam / z velelnim ali želelnim naklonom: saj sem ti rekel, da rajši počakaj ; prosi, (da) naj mu dajo mir / star., v vprašalnih odvisnih stavkih vsakega je vprašal, kaj da je in kam da gre
// navadno z veznikom ali prislovom za uvajanje subjektivno podanega govora ali misli: odsvetoval je pot skozi gozd, češ da ni varno ; posojilo da vrne v kratkem, pravi, zdaj pa da še ne more, ker da premalo zasluži ; napadli so tudi radio, ki da oddaja dekadentno glasbo
2. v vzročnih odvisnih stavkih, za glagoli čustvovanja za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem: kesa se, da je tako ravnal ; žal mu je, da se je spozabil
3. v namernih odvisnih stavkih, včasih v zvezi z zato za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka: dala je otroku igračo, da bi ne jokal ; sedel je, (zato) da bi se odpočil ; prišel sem, da se pritožim ; povedal sem ti zato, da se boš vedel ravnati
// s preteklim ali nedovršnim sedanjim časom za izražanje doseženega namena: ima delavce, da mu kopljejo temelje ; najel je domačine, da so mu nosili živila
4. v načinovnih odvisnih stavkih, navadno z nikalnico za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: nihče ga ne omeni, da se ne bi zraven nasmehnil ; planeš v sobo, ne da bi potrkal / pomagaj rajši, namesto da gledaš ; pol ure jima je minilo, da nista vedela kdaj
5. v primerjalnih odvisnih stavkih, v zvezi s kakor, kot, ko za izražanje primerjave z dejanjem v nadrednem stavku: smeje se, kakor da se ni nič zgodilo / prime za kljuko, kot (da) bi hotel iti ; noge ko da niso njegove
6. v posledičnih odvisnih stavkih, včasih v zvezi s tako, toliko za izražanje posledice, ki jo ima dejanje nadrednega stavka: menda sem se ti kaj zameril, da greš brez pozdrava mimo ; zavriskal je, da je odmevalo od bregov ; tako ga je udaril, da se je kar opotekel ; toliko se je učil, da je zbolel / ekspr.: opekel se boš, da bo joj ; v hribih je snega, da je kaj
7. knjiž., v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če bi : vse bi bilo lahko drugače, da nisem bila tako lahkomiselna / star., s pogojnim naklonom vse bi zapravil, da mu ne bi branila žena
8. knjiž., v dopustnih odvisnih stavkih, včasih okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav : trepeče, da sam ne ve zakaj
9. star., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, v kakšnem časovnem zaporedju sta dejanji nadrednega in odvisnega stavka: počakal sem, da se je odkašljal ; gledala je za njim, da je izginil med drevjem dokler ni izginil / minila so leta, da nisem bil doma (od)kar / ne bo dolgo, da bomo pod svojo streho ko bomo
10. v členkovni rabi za izražanje
a) ukaza, želje: da mi pri priči izgineš ; da ste mi zdravi / da bi te strela
b) ugibanja, domneve: pa ne, da si bolan ; fant, čigav si? Da nisi Jerajev
c) začudenja, ogorčenja: da te vendar, kako si nališpana ; pa ta da bi nas učil ; da te ni sram ; pa ti da greš in me pustiš na cedilu
č) poudarjanja, pojasnjevanja: ne maram zanj, da boš vedel ; da smo si na jasnem: tega ne trpim več ; da ne pozabim, pošta je zate
d) stopnjevanja z dodatno trditvijo: živela sta zadovoljno, da ne rečem srečno ; nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorim o sovražnikih
11. v členkovni rabi, v zvezi z le, samo za omejevanje prej povedanega: tudi v naših tovarnah imamo iznajditelje, le da premalo ; takoj pridem, samo da se oblečem
12. v členkovni rabi za poudarjanje: baje da pride ; odzdravlja milostno, komaj da skloni glavo ; nemara da ga ne bo
● kako da si to naredil? zakaj ; zastar. »kaj meniš, da je hudobija v krvi?« »To je da!« vpije Krjavelj (J. Jurčič) seveda ; pog. če mi je všeč? Pa ja da seveda ; ekspr. si zadovoljen? Kako da ne da, seveda ; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem ; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti ; star. žanjejo ves dan, dokler da zaide sonce dokler ne ; elipt. predsednik težko da pride na sejo verjetno ne pride ; pog. vino je toliko da ne zastonj skoraj zastonj ; pog. toliko da je spregovoril, že so udarili po njem komaj je spregovoril ; pog. pri nas je ostal vem da dve uri gotovo; vsaj

dabóme člen. ( ọ̑ )
zastar. izraža podkrepitev trditve; bogme : imaš prav, dabome!

dàc in dác dáca m ( ȁ á; ā )
v stari Avstriji davščina na prodajanje tržnega blaga, zlasti živil: plačati dac od vina

da capo [ dakápo ] prisl. ( ȃ )
glasb., označba za ponovitev (začetnega) dela skladbe od začetka: igrati da capo ; v prid. rabi: da capo arija arija s ponovitvijo prvega dela

dácar -ja m ( ā )
1. pog., ekspr. davčni uslužbenec : skrivati se pred dacarji ; znašel se je pod drobnogledom, v primežu dacarjev ; izračuni dacarjev ; dacarji in inšpektorji / razrešiti prvega dacarja vodjo davčne uprave / neučinkoviti, a neusmiljeni dacarji
2. v stari Avstriji uslužbenec, ki pobira dac: vinski dacar

dacaríja -e ž ( ȋ )
1. pog., ekspr. davčna uprava , davčni urad : reforma dacarije ; prijava premoženja dacariji / na dacariji je vladal kaos
2. v stari Avstriji dacarski urad: prijavili so ga dacariji

dácarka -e ž ( ā )
1. pog., ekspr. davčna uslužbenka : dacarka mu je po telefonu potrdila pomoto davčnega urada / virtualna dacarka aplikacija, ki davčnim zavezancem na spletu pomaga z davčnimi nasveti
2. star. dacarjeva žena: jezikava dacarka

dácarski -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na dacarje: podjetje je pod dacarskim drobnogledom ; dacarski inšpektorji ; dacarske položnice ; dacarsko zasedanje / dacarski kremplji ; dacarske metode ; dacarska požrešnost, samovolja, vsemogočnost / dacarski urad / ekspr. Ti pa molči, gobezdalo dacarsko, ki samo nisi nič boljše! (I. Cankar)

dácarstvo -a s ( ā )
kar se nanaša na dacarje: zasmehoval je dacarstvo

dachauski gl. dahavski

dachsteinski -a -o [ dáhštajnski ] prid. ( ȃ )
geol., v zvezi dachsteinski apnenec apnenec, ki je iz najmlajšega dela triadne dobe: skladi dachsteinskega apnenca

dáča 1 -e ž ( á )
1. v fevdalizmu podložniška dajatev zemljiškemu gospodu: dajati dačo ; njegova hiša je bila prosta dače
2. nar. vzhodno davek : plačevati dačo / vojna dača

dáča 2 -e ž ( á )
v ruskem okolju počitniška hiša: odpraviti se v dačo ; biti na dači

dáda -e m ( ā )
um. zahodnoevropska umetnostna smer, iz katerega izhaja dadaizem: nihilizem gibanja dada

dadaíst -a m ( ȋ )
predstavnik dadaizma: švicarski dadaisti

dadaístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na dadaiste ali dadaizem: dadaistična umetnost / dadaistični cinizem

dadaízem -zma m ( ī )
um. zahodnoevropska umetnostna smer po prvi svetovni vojni, zametavajoča vsebino in obliko: manifest dadaizma

dagerotipíja -e ž ( ȋ )
fot., nekdaj fotografiranje na posrebreno kovinsko ploščo: iznajditelj dagerotipije
// slika, narejena na ta način: na steni je visela stara dagerotipija

dágnja -e ž ( ȃ )
morska školjka s črno lupino, ki živi v večjih skupinah; klapavica : gojiti ostrige in dagnje / za predjed so jedli dagnje na olju

dàh tudi dáh dáha m ( ȁ á; ȃ )
1. enkraten sprejem zraka v pljuča in njegovo iztisnjenje; dih : to je bil njegov zadnji dah
// dihanje : zadrževati dah
2. iz pljuč iztisnjeni zrak: čutil je njen dah na obrazu
// knjiž., s prilastkom rahlo znamenje prisotnosti, bližine česa: dah pomladi
3. neprijeten vonj, zadah: dah iz ust
♦ lov. značilen vonj, ki ga za seboj pušča žival

dáhavec -vca m ( ȃ )
pog., med drugo svetovno vojno interniranec v dahavskem taborišču: sestradani dahavci

dáhavski in dachauski -a -o [ dáhau̯ski ] ( ȃ )
pridevnik od Dachau: dahavsko taborišče

dáhija -e m ( á )
zgod. samozvani janičarski oblastnik v Srbiji v 19. stoletju: nasilje dahij

dahlína -e ž ( í )
vlaga, rosa na predmetu, v katerega se dihne: dahlina na steklu / dahlina jima je zmrzovala na bradi

dahnéti -ím nedov. ( ẹ́ í )
nar. vzhodno zaudarjati : truplo že dahni ; brezoseb. dahnelo je po mrliču

dahníti in dáhniti -em dov. ( ī á )
1. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: dahnil je v očala in jih obrisal ; dahni vame! pren., pesn. smrt ji je dahnila v lice ; pomlad je dahnila čez polja
// preh., ekspr. zelo tiho izgovoriti: komaj slišno dahne pozdrav ; to je bolj dahnila, kot rekla
// preh., ekspr. dati , vdihniti , vnesti : pisatelj je gradivu dahnil življenje
● pesn. dahniti poljub na čelo rahlo poljubiti
2. ekspr. rahlo zapihati, zapihljati: prijeten hlad je dahnil iz gozda ; veter dahne z gora / vame je dahnil duh po listju
// knjiž. zadišati : cvetoče akacije so dahnile v sobo ; brezoseb. dahnilo je po pomladi
// nedov. , nar. zaudarjati : meso že dahne

dáhnjen -a -o:
podoba, lahno dahnjena na steno ; v sneg dahnjene stopinje

daimonion -a [ dajmónijon ] m ( ọ̄ )
knjiž., po Sokratu notranji glas, ki človeku narekuje etično ravnanje: njegov daimonion mu je bil opora in vodnik

dàj -te in dájte medm. ( ȁ, ȃ )
1. izraža ukaz, spodbudo: daj, vstani ; daj no, pomagaj mi ; dajmo, dajmo, ne tako počasi ; le dajte, povejte po pravici
2. izraža začudenje, zavrnitev: daj, daj, kaj boš prosil! daj no, da se bo poročila? dajte no, dajte, saj niste stari; prim. dati

dajálec -lca [ dajau̯ca ] m ( ȃ )
kdor kaj da, daje: dajalec krvi ; pogodba med dajalcem štipendije in štipendistom / dajalec prenočišč

dajálen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na dajanje: materinski dajalni nagon

dajálka -e [ dajau̯ka tudi dajalka ] ž ( ȃ )
ženska ali država, ustanova, ki kaj da, daje: dajalka kostnega mozga, krvi, zarodkov / dajalka kredita, pomoči, poroštva

dajálnik -a m ( ȃ )
jezikosl. tretji sklon: predlog proti se veže z dajalnikom ; predmet v dajalniku

dajálniški -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na dajalnik: dajalniški predmet ; dajalniška končnica

dajálo -a s ( á )
zastar. taster, tipkalo (pri telegrafskem aparatu): udarjati po dajalu

dajánje tudi dájanje -a s ( ȃ; á )
glagolnik od dajati: dajanje denarja ; brezobrestno dajanje posojil / dajanje krvi / dajanje injekcij ; dajanje prve pomoči / dajanje zemlje v zakup / dajanje pripomb in kritik je zaželeno

dajátev -tve ž ( ȃ )
kar se obvezno da, daje v denarju ali naturalijah: plačevati dajatve ; denarna dajatev ; davčne, fevdalne, javne, vojne dajatve ; davki in druge dajatve ; dajatve v naturalijah ; znižanje dajatev ; pren. mladinske igre so njegova najtrajnejša dajatev našemu gledališču

dajáti dájem, tudi dájati in dajáti -em, stil. dajáti -èm nedov. , dajàj dajájte tudi dájaj dájajte; dajál tudi dájal ( á á; á á á; á ȅ )
1. delati, da prehaja kaj k drugemu: denar za kino mu je dajal oče / dajati jesti, piti / dekla je dajala svinjam krmila svinje / dajal mu je nove in nove naloge / dajati na kredit, star. na kredo prodajati ; dajati na upanje ; hišo dajejo v najem / pog. zakaj mi to daješ nazaj vračaš
// podarjati , poklanjati : dajati za spomin / dajati darove, miloščino
// delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo: ne dajaj knjig, peresa drugim
// delati, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: dajejo jim na izbiro / otrokom dajejo čudna imena
2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: vse življenje moram samo dajati ; krvodajalci dajejo kri
3. delati, ustvarjati čemu kako lastnost: obleka ji daje gosposkost / delo daje zadovoljstvo
4. s širokim pomenskim obsegom delati, da prihaja kaj kam z določenim namenom
a) s prislovnim določilom: otroke so dajali v šole / založba daje na trg cenene knjige / ker so bili revni, so dajali otroke za pastirje in dekle
b) z namenilnikom: obleke je dajala delat boljšim šiviljam ; otroke so dajali študirat pošiljali
// z nedoločnikom delati, povzročati, da se s čim kaj dogaja: to mi daje misliti / na nastopih se je dajal slaviti
5. pog. plačevati : dajal je za pijačo, za vino / koliko ti je kupec dajal za avto? je bil pripravljen plačati, je ponujal
6. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: krave mu dajejo malo mleka ; plantažni nasad bo dajal sto vagonov jabolk ; ovca daje volno / drevo daje vrtu senco ; zvezde so dajale bledo svetlobo / pog. kinematograf daje štiri predstave na dan ; kaj dajejo danes v gledališču / pog. preživlja se s tem, da daje ure iz matematike poučuje izven šole, inštruira / pohištvo daje sobi poseben pečat, ton ; dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled
// povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dajati potuho, pravico, priložnost ; šola daje izobrazbo izobražuje
7. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dajati bolnikom injekcije ; dajati nauke, odgovore ; dajati pohujšanje pohujševati ; dajati pomoč pomagati ; dajati ukaze ukazovati ; star. dajati hvalo
8. delati, da prihaja kaj na določeno mesto: dajati obleke v omaro ; ves čas je dajal drva na ogenj
9. navadno z nikalnico delati, da se kaj lahko godi: skrbi mu ne dajejo spati ; tega mi duša, srce, vest ne daje
10. ekspr., v zvezi z na prisojati komu vrednote; ceniti 1 : vsak, kdor kaj daje nase, bo prišel
11. nav. 3. os., pog., ekspr. povzročati bolečine; boleti : želodec ga daje / mrzlica, naduha, revmatizem jo daje ; hoja v hrib me je dajala / brezoseb.: v križu me daje ; spet me daje, je zastokal / bolečine so ga dajale / lakota jih daje
● ekspr. v pesmih daje duška svoji žalosti sproščeno izraža svojo žalost ; daje se samo tistemu, ki ji je všeč ima ljubezenske, spolne odnose z njim ; daje prednost udobni obleki pred lepo obleko raje se odloča za udobno obleko kot za lepo obleko ; to nerad dajem iz rok prepuščam v last drugemu, v vodstvo drugemu ; pog. delavci dajejo vse od sebe, da bi delo končali do skrajnosti se trudijo ; pog. v nič dajati omalovaževati, podcenjevati ; pog. sosedom se v zobe daje povzroča, omogoča, da ga opravljajo ; ekspr. z obema rokama daje je radodaren, velikodušen ; ekspr. dajati si opraviti, opravka z vrtom ukvarjati se

dajáti se tudi dájati se ekspr.
bojevati se, tepsti se: onstran meje se že dajejo ; vojaki se dajejo s sovražnikom ; z noži sta se dajala
● šalj. dajal se je s pečenko in jo pridno zalival z vinom jo jedel
// v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: neusmiljeno se je dajal z zaspanostjo
// prepirati se: sinova se dajeta za dediščino

dajajóč -a -e:
pel je, dajajoč si z roko takt pri vsaki besedi

dajátven -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na dajatev: dajatvena obveznost / dajatvena tožba

dàj-dám -- in -a m ( ȁ-á )
odnos, ki temelji na medsebojni izravnavi v dajanju in prejemanju dobrin: v pogajanjih s teroristi gre vedno za princip daj-dam ; kulturni, politični daj-dam ; v prid. rabi: daj-dam odnos ; daj-dam sporazum

dájnčica -e ž ( ā )
jezikosl. črkopis vzhodne Štajerske v prvi polovici 19. stoletja: metelčica in dajnčica ; knjiga v dajnčici

dájnčičar -ja m ( ā )
jezikosl. pristaš dajnčice: nasprotnik dajnčičarjev

dákel -kla tudi dákelj -na [ dakəl; dakəlj ] m ( á )
majhen lovski pes z zelo kratkimi nogami in dolgim trupom; jazbečar : dakel je dober jamar

dákoromúnski -a -o prid. ( ȃ-ȗ )
jezikosl., v zvezi dakoromunsko narečje vzhodno narečje romunskega jezika:

dakóta -e ž ( ọ̑ )
letalo z dvema motorjema ameriške tovarne Douglas: na nebu so se pojavile zavezniške dakote

dákron -a m ( ȃ )
tekst. poliestrno vlakno ameriške proizvodnje: prepričali so se o veliki odpornosti dakrona
// tkanina iz teh vlaken: kostim iz dakrona

dáktil -a m ( ȃ )
lit. trizložna stopica s prvim poudarjenim in drugima dvema nepoudarjenima zlogoma: daktil in anapest ; pesem iz poskočnih daktilov

daktíličen -čna -o prid. ( í )
zastar. daktilski : daktilični verz

daktilográf -a m ( ȃ )
kdor poklicno piše na pisalni stroj; strojepisec : spreten daktilograf

daktilografíja -e ž ( ȋ )
nauk o pisanju na pisalni stroj; strojepisje : poučevati daktilografijo / mnogo je zaslužila z daktilografijo tipkanjem

daktilografíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od daktilografirati: biti utrujen od celodnevnega daktilografiranja

daktilografírati -am nedov. ( ȋ )
pisati na pisalni stroj; tipkati : zna hitro daktilografirati

daktilográfka -e ž ( ȃ )
ženska, ki poklicno piše na pisalni stroj; strojepiska : kot daktilografka je bila nenadomestljiva

daktilográfski -a -o prid. ( ȃ )
strojepisen : daktilografski tečaj

daktilologíja -e ž ( ȋ )
sporazumevanje s prsti, zlasti med gluhonemimi: učiti se daktilologije

daktiloskopíja -e ž ( ȋ )
veda o kožnem reliefu prstov, dlani in stopal: razvoj daktiloskopije
// pravn. primerjanje prstnih odtisov za ugotovitev istovetnosti: izslediti krivca s pomočjo daktiloskopije ; enoprstna daktiloskopija

daktiloskopírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
pravn. jemati prstne odtise: daktiloskopirati osumljenca

daktiloskópski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na daktiloskopijo: daktiloskopski dokaz istovetnosti / daktiloskopski tehnik

dáktilski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na daktil: daktilska stopica / daktilski ritem

dálajláma -e m ( ȃ-á )
v Tibetu verski in posvetni poglavar: budistična duhovščina pod vodstvom dalajlame

dáleč prisl. ( á )
1. izraža veliko razdaljo; ant. blizu 1 :
a) pri mirovanju: postaja je daleč ; najbolj daleč ; daleč naokoli najbogatejši ; knjigo drži daleč od sebe ; daleč po svetu znan ; ekspr. daleč daleč spredaj ; kmetije so daleč vsaksebi ; tam daleč za drevjem ; vidi le na daleč / ne daleč od hiše nedaleč / od daleč gledati, pozdravljati / po mišljenju sva si daleč narazen ; biti daleč od družbenega dogajanja, od resnice ; v tehniki so daleč pred nami ; ostal je daleč za časom
b) pri premikanju: domov nima daleč ; nocoj ne prideš daleč ; premakniti mejo daleč naprej ; spremil ga je daleč iz mesta ; prevažati blago na daleč / od daleč se ga bom ognil
// izraža razdaljo sploh: izmeril je, kako daleč je skočil ; do vode je uro daleč ; kakor daleč seže oko, je sama ravnina ; on stanuje bolj daleč kot jaz
2. izraža veliko časovno oddaljenost: konec leta je še daleč ; daleč nazaj najpomembnejši dogodek ; pameten je in vidi daleč vnaprej, v prihodnji razvoj
3. ekspr. izraža veliko mero: daleč presega vrstnike ; tako daleč se spozabi, da ga udari / daleč močnejši nasprotnik ; daleč najhitrejši ; cena je daleč previsoka
● z zidavo hiše so že daleč precej hiše so že sezidali ; brez znanja ne prideš daleč ne boš imel uspehov ; iron. daleč si prišel moralno, gospodarsko si zelo propadel ; pripravila ga je celo tako daleč, da se je smejal dosegla je ; ekspr. daleč sem od tega, da bi vse zanikal nikakor nočem vsega zanikati ; ekspr. še (od) daleč mu ni podoben sploh ne ; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši ; preg. počasi se daleč pride premišljena vztrajnost je koristnejša kot naglica; prim. dalj 2 , dalje , dlje

dálek -a -o prid. ( ā )
star. daljen : daleki kraji / dalek odmev / daleka pot

dáleko in daléko prisl. ( ā; ẹ̑ )
zastar. daleč : glas se čuje daleko / on je daleko najmočnejši nasprotnik

daleko... prvi del zloženk, star.
daljno... : dalekosežen, dalekoviden

dalekoséžen -žna -o prid. ( ẹ́ ẹ̄ )
star. daljnosežen : dalekosežni načrti ; dalekosežne posledice

dalekoséžnost -i ž ( ẹ́ )
star. daljnosežnost : dalekosežnost zgodovinskih sprememb

dalekovíden -dna -o prid. ( í ī )
star. daljnoviden : očala za dalekovidne / dalekoviden mislec

dalekovídnost -i ž ( í )
star. daljnovidnost : pregled je pokazal mnogo primerov dalekovidnosti / njegova modra dalekovidnost

dálija -e ž ( á )
grmičasta jesenska vrtna cvetlica z velikimi raznobarvnimi cveti; georgina : gredice z astrami in dalijami ; rdeče, rumene dalije

dálj 1 -- ž ( ȃ )
pesn., v imenovalniku ali tožilniku daljava , dalja : jek se gubi v dalj / Na poljani več dan ne blešči, v noč zavita prostrana je dalj (J. Murn)
● pesn. razšli so se v šir in dalj na vse strani

dàlj 2 prisl. , nàjdalj ( ȁ )
1. izraža večjo razdaljo; bolj daleč : gozd sega dalj kot nekoč ; on vrže kamen dalj kot jaz ; on stanuje med vsemi najdalj od tovarne / postlal si je nekoliko dalj od okna stran, proč
● v svoji spravljivosti gre celo dalj, kakor želimo je bolj spravljiv, kakor želimo
2. izraža daljše trajanje: hodi že dalj kakor uro ; ne morem se dalj muditi ; teden dni in še dalj / že dalj časa je bolan ; odpotovati za dalj časa; prim. daleč , dolg 2

dálja -e ž ( á )
1. kraj, prostor, ki je daleč; daljava : iz dalje se je čulo vpitje ; star. ne hodi v tako daljo tako daleč
// pesn. prostranstvo : priti iz daljnih dalj ; prostrana, sinja dalja ; jasne, mračne dalje
2. zastar. razdalja : medsebojna dalja dveh predmetov

daljáva -e ž ( ȃ )
1. velika krajevna oddaljenost: prilagoditi oči za gledanje na bližino ali daljavo ; krmarjenje vozila na daljavo
// kraj, prostor, ki je daleč: iz daljave se oglašajo zvonovi ; v daljavi se bliska / pogled, uprt v daljavo ; zamakniti se v daljavo / delo na daljavo / publ. lovci na daljave (smučarski) skakalci ; pren. dogodke je slutil v megleni daljavi
// pesn. prostranstvo : jasne, sinje, sončne daljave
2. razdalja : približati se na daljavo desetih korakov ; strelna, vidna daljava ; prenos električne energije na večje daljave

daljáven -vna -o ( ȃ )
pridevnik od daljava:

dálje prisl. ( ā )
1. izraža večjo razdaljo; bolj daleč : tekmovala sta, kdo dalje vrže ; naselil se je najdalje od ceste ; pomika se vse dalje in dalje ; čim dalje gre, tem bolj peša
● gre še dalje in mu ugovarja celo ugovarja mu ; ekspr. ne vidi dalje od svojega nosa ne zna predvidevati posledic svojega ravnanja; ne presoja stvari, problemov glede na njihov širši pomen
2. izraža daljše trajanje; dalj 2 : ne ostane dalje ko teden dni ; ko je dalje gledal, jo je spoznal ; najdalje so se branili v gorah / tam se mudi že dalje časa
3. izraža premikanje od določenega mesta: ne ustavi, ampak pelje dalje ; ne sili, ne smeš dalje / proza od Cankarja dalje ; (beri) od tu dalje ; govori dalje ; dalje prihodnjič
// naprej , nadalje : to je samo dalje razvita oblika / knjiž. na desno je polje, dalje gozd za njim, poleg njega ; star. ne potrebuje ga dalje več
4. v členkovni rabi, pri naštevanju izraža obstajanje česa poleg že povedanega: v teh krajih kopljejo premog, železno rudo, dalje bakrovo rudo in boksit / publ. dalje so tu še druge napake razen tega / prodajamo fige, rozine in tako dalje [itd.]; prim. daleč , dolg 2

dáljen -jna -o prid. ( ā )
1. krajevno zelo oddaljen; ant. bližnji 2 : neznani daljni kraji ; daljne dežele, gore, zemlje ; daljne zvezde / Daljni vzhod
// ki prihaja od daleč: daljni romarji so prišli prvi / daljni glas, odmev
// časovno zelo oddaljen: daljni časi ; spomin na daljno mladost ; daljna preteklost, prihodnost
2. ki sega, se razprostira v daljavo: pripraviti se na daljno pot ; daljno obzorje / daljna prostranstva ; pesn. daljne dalje
3. ki ni zelo soroden, povezan s kom: daljni sorodnik ; bili so samo daljni znanci / bil je daljen in tuj taki miselnosti ; slika je daljna njegovemu srcu / knjiž. nasmeh je bil ljubezniv, čeprav nekam daljen ; sam.: spomin na nekaj daljnega
♦ ped. od bližnjega k daljnemu načelo, da se pri pouku najprej obravnava snov, ki je učencu znana

daljíca -e ž ( í )
geom. na obeh straneh omejena ravna črta: krajišče daljice

daljíčen -čna -o ( ȋ )
pridevnik od daljica: daljična simetrala

daljína -e ž ( í )
daljava : iz daljine je odmeval glas vaškega zvona ; pesn. daljine morja / izmeriti daljino
♦ šport. skok v daljino atletska disciplina, pri kateri se skače v vodoravni smeri

daljínar in daljinár -ja m ( ȋ; á )
knjiga s seznamom razdalj med avtobusnimi, železniškimi postajami:

daljínec -nca m ( ȋ )
elektronska priprava za krmiljenje in usmerjanje delovanja elektronskih naprav: prižgati televizor z daljincem ; univerzalni daljinec ; pritisniti na gumb daljnica

daljinomér -a m ( ẹ̑ )
priprava za merjenje razdalje, oddaljenosti: fotografska kamera z vgrajenim svetlomerom in daljinomerom ; artilerijski daljinomer ; elektronski daljinomer

daljínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na daljino, daljavo: daljinski letalski rekord / daljinski plin plin, ki se dovaja po plinovodih ; daljinsko vodenje rakete / daljinski upravljalnik elektronska priprava za avtomatsko krmiljenje elektronskih naprav, zlasti televizorja
♦ fot. daljinski posnetek posnetek, napravljen s teleobjektivom

daljínsko prisl. :
daljinsko vklapljati in izklapljati

daljíšče -a s ( í )
fiz. najdaljša razdalja, na katero se lahko oko prilagodi:

dáljnica -e ž ( ȃ )
daljša pot: namesto po bližnjici je šel po daljnici

dáljnji -a -e prid. ( ȃ )
zastar. nadaljnji : daljnji razvoj spora ; daljnje iskanje je nepomembno

daljno... ali dáljno... prvi del zloženk ( ȃ )
nanašajoč se na daljen: daljnogled, daljnoviden ; daljnovzhoden

dáljnodáljen -jna -o prid. ( ȃ-ā )
knjiž., ekspr. zelo oddaljen: daljnodaljna preteklost / pesn. daljnodaljni sinji holmi

daljnoglèd -éda m ( ȅ ẹ́ )
optična priprava, ki navidezno približa predmet: pogledati skozi daljnogled ; gledati, opazovati z daljnogledom
♦ fiz. astronomski daljnogled za opazovanje zvezd, ki dá obrnjeno sliko ; zrcalni daljnogled ki zbira žarke s konkavnim zrcalom

daljnogléden -dna -o ( ẹ̑ )
pridevnik od daljnogled: daljnogledne leče

daljnométen -tna -o prid. ( ẹ̄ )
daljnostrelen : daljnometno topništvo

daljnopísen -sna -o prid. ( ȋ )
teleprinterski : daljnopisno poročilo / daljnopisni aparat

daljnopísnik -a m ( ȋ )
električna naprava za prenašanje tipkanih črk in znakov na daljavo; teleprinter : delo pri daljnopisniku

daljnoséžen -žna -o prid. , daljnoséžnejši ( ẹ́ ẹ̄ )
ki ima v prihodnost segajoč pomen, vpliv: daljnosežen načrt ; daljnosežni gospodarski ukrepi ; daljnosežne posledice atomskih eksplozij
// ki daleč seže, doseže: daljnosežne, krčljive lovke / daljnosežne rakete

daljnoséžnost -i ž ( ẹ́ )
v prihodnost segajoč pomen, vpliv: daljnosežnost načrtov ; ni se zavedal daljnosežnosti svoje odločitve

dáljnost -i ž ( ā )
knjiž. oddaljenost , odmaknjenost : občutek daljnosti

daljnostrélen -lna -o prid. ( ẹ̑ )
ki strelja na veliko daljavo: daljnostrelni top / daljnostrelne rakete

daljnovíd -a m ( ȋ )
zastar. daljnogled : gledal je skozi daljnovid

daljnovídec -dca m ( ȋ )
knjiž. kdor vnaprej vidi potek česa: kaj mi svetuješ, daljnovidec?

daljnovíden -dna -o prid. , daljnovídnejši ( í ī )
1. ki dobro vidi samo oddaljene predmete: ravnatelj je bil majhen, siv, daljnoviden mož / daljnovidno oko
2. ki vnaprej vidi potek česa: daljnoviden državnik / daljnovidno politično dejanje

daljnovídnost -i ž ( í )
1. očesna napaka, zaradi katere je mogoče dobro videti le oddaljene predmete: daljnovidnost se veča ; starostna daljnovidnost
2. sposobnost človeka, ki vnaprej vidi potek česa: politična daljnovidnost

daljnovòd -óda m ( ȍ ọ́ )
naprava za prenos električne energije na večje razdalje: graditi, trasirati daljnovod ; daljnovod Ljubljana–Vrhnika ; drogovi, žice daljnovoda / odklopiti daljnovod
// cevovod , plinovod

daljnovóden -dna -o prid. ( ọ̄ )
nanašajoč se na daljnovod: daljnovodni drog / daljnovodno omrežje

dáljnovzhóden -dna -o prid. ( ȃ-ọ̑ )
nanašajoč se na Daljni vzhod: daljnovzhodne dežele / zanimanje za avtomobile daljnovzhodnih proizvajalcev se povečuje

dáljšanje -a s ( ȃ )
glagolnik od daljšati: daljšanje obleke ; daljšanje samoglasnikov / pomladansko daljšanje dneva

dáljšati -am nedov. ( ȃ )
delati kaj (bolj) dolgo, podaljševati: daljšati obleko ; razpoke v lesu se daljšajo ; proti večeru se sence daljšajo / dan se daljša ; življenjska doba se daljša
● ekspr. ko so to poslušali, so se jim obrazi daljšali ostre, podolgovate poteze na obrazu so kazale njihovo razočaranje, neprijetno presenečenje

dáljši -a -e prid. ( ȃ )
1. primernik od dolg: zgrabi za daljši konec vrvi ; čim daljša je žica, tem bolj bo držala / sestanki so postajali z vsakim dnem daljši ; ta pot je sicer daljša, vendar veliko lepša
2. ki traja večje, nedoločeno časovno obdobje: hoditi na daljše izlete ; po daljšem iskanju je le našel knjigo
3. precej obsežen, obširen: napisal je daljšo povest
4. zastar. nadaljnji : vsaka daljša pripomba bi bila nepotrebna ; rešen je bil vsega daljšega plačevanja; prim. dolg 2

dáljšnica -e ž ( ȃ )
daljša pot: namesto po bližnjici je šel po daljšnici

dalmátika -e ž ( á )
1. rel. plašču podobno liturgično oblačilo diakonov in subdiakonov: bogato vezena dalmatika
2. v starem in srednjem veku dolga halja, podobna tuniki: v dalmatiko oblečena patricijka

dalmatínec -nca m ( ȋ )
vino iz Dalmacije: dam za liter dalmatinca

dalmatínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Dalmacijo: dalmatinska obala / dalmatinsko vino

daltoníst -a m ( ȋ )
med. kdor ima daltonizem:

daltonízem -zma m ( ī )
med. nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene, barvna slepota: imeti daltonizem

dáma -e ž ( á )
1. v meščanskem okolju, spoštljivo naslov za odraslo žensko: neka dama je prišla ; dame so bile v dolgih večernih toaletah ; mlada, stara dama ; dama iz visoke družbe / kot nagovor: spoštovane dame ; dame in gospodje / frizer za dame in gospode / dame volijo pri plesu za enega ali več plesov imajo pravico si same izbrati plesalca / dvorna dama v nekaterih državah naslov za žensko, ki ob posebnih priložnostih spremlja vladarico ; prva dama naslov za žensko, ki po svojem položaju ali na področju svojega udejstvovanja presega vse druge
2. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom ženska, ki zaradi odličnega vedenja in lepega videza vzbuja spoštovanje: človek v življenju redko sreča pravo damo ; ona je resnična dama
3. igralna karta z žensko figuro: pikova, srčna dama
4. igra s črnimi in belimi ploščicami na damovnici: igrati damo
5. šah. šahovska figura, ki se giblje v vseh pravokotnih in diagonalnih smereh: vzeti trdnjavo z damo ; vrednost dame

dámar -ja m ( ȃ )
svetlo rumen prozoren izcedek iz nekaterih dreves na južnoazijskih otokih: damar je pomemben v proizvodnji lakov

damascírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
nekdaj s kovanjem vzorčasto okrasiti železo ali jeklo: damascirati oklep

damascíran -a -o:
damascirano bodalo

damást -a m ( ȃ )
tkanina z bleščečimi se vzorci za prte in posteljno perilo: rumen damast ; bombažast, lanen, svilen damast ; pohištveni, posteljni damast

damásten -tna -o prid. ( ȃ )
ki je iz damasta: damasten prt ; damastni zastori / damastna blazina s prevleko iz damasta

damástov -a -o ( ȃ )
pridevnik od damast: damastov lesk

damaščánka -e ž ( ȃ )
nekdaj zakrivljena sablja iz damaščanskega jekla: vihteti damaščanko ; sablja damaščanka

damaščánski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Damask: damaščansko jeklo / damaščanska sablja damaščanka

dámica -e ž ( á )
ekspr. mlada dama: njena hči je že damica ; domišljava damica / evfem. hoditi k damicam vlačugam, prostitutkam

dámin -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na damo: opazoval je damin klobuček
♦ šah. damin gambit otvoritev igre s kmetom pred damo, pri čemer beli žrtvuje kmeta ; damino krilo polovica šahovnice, na kateri stojita pri začetku igre obe dami

damižána -e ž ( ȃ )
nar. primorsko velika opletena trebušasta steklenica; pletenka : v kotu je stalo nekaj damižan / damižana vina

dámjak tudi dámjek -a m ( ȃ )
zool. jelen z lopatastim rogovjem, Dama dama: čreda damjakov

damjakovína -e ž ( í )
usnje iz damjakove kože: čevlji iz črne damjakovine

Dámoklejev in Damoklêjev -a -o prid. ( ȃ; ȇ )
v zvezi Damoklejev meč in damoklejev meč nenehno preteča nevarnost: možna izključitev iz šole je bila takrat zanj Damoklejev meč / nad glavo mu visi Damoklejev meč

damôvnica -e ž ( ȏ )
plošča, razdeljena na kvadratna polja dveh barv za igranje dame:

dámping in dumping -a [ druga oblika dámping- tudi dúmping- ] m ( ȃ; ȗ )
ekon. prodaja blaga v tujino pod ceno zaradi potrebe po devizah ali razbremenitve domačega trga: izvajati damping ; napovedali so damping z lesom in žitom ; damping trgovskega blaga ; v prid. rabi: damping cene

dámpinški in dumpinški -a -o [ druga oblika dámpinški tudi dúmpinški ] prid. ( ȃ; ȗ )
nanašajoč se na damping: dampinške cene / dampinško blago

dámski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na dame: damsko vedenje / damski čevlji, klobuki kakršne nosijo ženske / damski krojač ki šiva ženske obleke
♦ šah. damska končnica končnica, v kateri igrata dve dami ali več dam

dámstvo -a s ( ȃ )
zastar. dame : ljubljenec vsega damstva

dán 1 dnéva m , rod. mn. dní tudi dnévov, daj. mn. stil. dném; daj., or. dv. stil. dnéma; v prislovni rabi:, rod. ed. dné, or. ed. dnévom in dném; rod. mn. dní, tož. mn. dní, mest. mn. dnéh in dnévih; tož. dv. dní tudi dnéva ( ȃ ẹ̑ )
1. čas štiriindvajsetih ur, ki se začne ob polnoči in traja do polnoči: leto ima 365 dni ; od takrat je minilo štirinajst dni ; pridem čez dva dni, čez teden dni ; pred (nekaj) dnevi je odšel ; večkrat na dan se oglasi ; prvi, zadnji dan v mesecu, tednu ; dela vsak dan, vsak drugi dan ; dan pozneje se je zgodilo ; dan pred praznikom ; nekaj dni po tem / štirinajst dni morja mu je dovolj / ekspr. nevarnost je vsak dan, z vsakim dnem večja / ekspr.: dogodek dneva najpomembnejši dogodek ; bil je junak dneva najpomembnejša osebnost / pri datiranju: Ljubljana, (dne) 7. julija ; star. na dan 27. junija
♦ rel. sodni dan čas, ko bo Kristus sodil ljudem
// s prilastkom ta čas, določen za posebne namene, opravila: plačilni dan ; vsak petek je semanji, tržni dan ; uradni dan določen za uradovanje s strankami / delovni dan delovnik / rojstni dan / informativni dan dan, ko se na kaki ustanovi, zlasti šolski, dobi informacije o možnosti šolanja in možnostih za zaposlitev z izobrazbo, pridobljeno na tej ustanovi ; dan odprtih vrat predstavitev dela, načina življenja, delovanja kake ustanove na kraju samem na določen dan
// s prilastkom ta čas, posvečen spominu na kaj: Prešernov dan ; dan zmage ; dan žena ; dan samostojnosti in enotnosti državni praznik v Republiki Sloveniji, ki se praznuje 26. decembra in obeležuje razglasitev rezultatov plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki je bil na ta dan leta 1990
2. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; ant. noč : dan je že ; dan se daljša, krajša ; dan se dela dani se ; dan raste postaja daljši ; deževen, jasen, lep, meglen, sončen dan ; jesenski, pomladni dan ; kot noč pa dan sta zelo različna / ves dan je hodil okrog ; ekspr. ves ljubi, božji dan sedi ; zjutraj je bilo oblačno, čez dan se je zjasnilo ; še za dne je prišel domov ko je bil še dan ; z dnem je pritisnil mraz ko se je zdanilo / ekspr. beli dan zgodilo se je sredi belega dne ; ob, pri belem dnevu si je upal to storiti podnevi; ne skrivaj, javno ; jasno kakor beli dan / vasi sta dan hoda narazen / kot pozdrav dober dan!
3. mn., s prilastkom omejeno trajanje v življenju, bivanju: potekajo mu brezskrbni dnevi ; burni, veseli dnevi ; to so bili zanj odločilni, usodni dnevi / ekspr. črni, pasji dnevi zelo neprijetni, hudi / slabo mu gre na stare dni / ekspr., z oslabljenim pomenom: do konca (svojih) dni ti bom hvaležen ; dneve mladosti je preživel na deželi
// omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: spomini na partizanske dni ; dnevi okupacije / v davnih, nekdanjih dneh / star. njega, svoje dni včasih, nekdaj
● jutri je še en dan misliti je treba tudi na prihodnost; še je čas ; tudi ta dan je napočil čas, ko se je izpolnilo pričakovanje ; ekspr. dnevi so mu šteti kmalu bo umrl ; ekspr. človek ne ve ne ure ne dneva ne ve, kdaj bo umrl; ne ve, kaj se mu bo zgodilo ; na dan vse pride na dan vse se izve, pojasni ; ekspr. kar na dan z besedo povej, kaj misliš ; ni hotel z resnico na dan povedati resnice ; voda je udarila na dan nenadoma, z veliko silo pritekla iz odprtine ; dan na dan, dan za dnem hodi sem kar naprej, zelo pogosto ; ekspr. noč in dan dela kar naprej, neprenehoma ; ekspr. leto in dan je čakal zelo dolgo; približno eno leto ; iz dneva v dan mu govori isto kar naprej, ves čas ; ekspr. živi iz dneva v dan brez cilja, brezskrbno , tja v en dan tjavendan ; ekspr. govoriti tja v tri dni brez smisla, neumnosti ; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla ; ekspr. v nedeljo so imeli nogometaši črn dan doživeli so neuspeh ; igralec je imel včeraj (dober) dan dobro je igral ; lepega dne se je vrnil nenadoma, nepričakovano ; pasji dnevi čas od 23. julija do 23. avgusta ; ekspr. takrat smo imeli pasje dneve dneve hude vročine ; ekspr. pravi sodni dan je bil velika zmeda, razdejanje ; ekspr. tega še svoj živ(i) dan nisem videl še nikoli ; ekspr. za vse svoje žive dni si bom zapomnil za vse življenje ; preg. ne hvali dneva pred večerom ne izrekaj pohvalnega mnenja o tem, kar se še ni končalo

dán 2 -a -o prid. ( á )
1. knjiž. na katerega se v obravnavanem primeru misli: izhlapevanje vode v danem času ; v danem položaju je vsak ravnal po svoje ; znajti se v danih razmerah
● knjiž., ekspr. gleda na stvari, kot da so dane enkrat za vselej dokončno določene, nespremenljive
2. mat. za katerega je v podatku povedano, kolikšen je, kje je: iz danega polmera izračunati obseg in ploščino kroga ; iz dane funkcije iskati novo funkcijo / dane točke krivulje ; sam.: zadovoljiti se z danim; prim. dati

danájski -a -o prid. ( ȃ )
knjiž., v zvezi danajski dar dar, ki ni dan iz prijaznosti, ampak z zahrbtnim namenom:

danášnji -a -e prid. ( á )
1. nanašajoč se na dan, ki pravkar je: današnji dan ; to velja z današnjim dnem ; napisati današnji datum ; današnji večer / vstopnice za današnjo predstavo ; dnevni red današnje seje ; rezultati današnjega tekmovanja / današnji časopis ki je izšel za danes
2. nanašajoč se na sedanjost: današnji časi ; današnja doba / današnji človek, svet ; današnja družba, mladina ; današnje družbeno stanje / v današnjem pomenu besede / običaj se je ohranil do današnjega dne

danášnjik -a m ( á )
knjiž. kdor živi v današnjem času: današnjiki težko razumemo takratne dogodke

danášnjost -i ž ( á )
knjiž. današnja doba, sedanjost: zadovoljen je z današnjostjo ; ustrezati potrebam današnjosti ; problemi današnjosti

dánce -a s ( á )
manjšalnica od dno: dance sodčka

dancing -a [ dánsing- tudi dáncing- ] m ( ȃ )
nočni gostinski lokal z glasbo in plesom: dancingi in bari ; plesati v dancingu ; v prid. rabi: dancing kavarna

dándanášnji 1 -a -e prid. ( ȃ-á )
ekspr. nanašajoč se na sedanjost; današnji : dandanašnji časi ; dandanašnje razmere

dándanášnji 2 prisl. ( ȃ-á )
knjiž. danes , dandanes : dandanašnji ni več tako ; dandanašnji je težko z otroki ; tako se godi še dandanašnji ; bajta stoji tam še dandanašnji

dándanášnjik -a m ( ȃ-á )
knjiž., ekspr. današnjik : Ali smo skromni mi dandanašnjiki! Z enim edinim prizoriščem smo zadovoljni (O. Župančič)

dándánes [ dandanəs ] prisl. ( ȃ-á )
ekspr. v sedanjem času, zdaj: dandanes tako delo ni plačano ; še dandanes srečaš podobne ljudi

dandijski -a -o [ dêndijski tudi déndijski ] prid. ( ȇ; ẹ̑ )
nanašajoč se na dandyje: dandijsko vedenje

dandijstvo -a [ dêndijstvo tudi déndijstvo ] s ( ȇ; ẹ̑ )
knjiž. lastnost, značilnost dandyjev: dandijstvo v oblačenju

dandizem -zma [ dendízəm ] m ( ī )
knjiž. pretirana eleganca v oblačenju in vedenju moških: njegov dandizem je bil izraz tedanje dobe

dandy -ja [ dêndi tudi déndi ] m ( ȇ; ẹ̑ )
v oblačenju in vedenju pretirano eleganten moški: angleški dandyji ; nadut dandy

dandyjevski -a -o [ dêndijeu̯ski tudi déndijeu̯ski ] prid. ( ȇ; ẹ̑ )
nanašajoč se na dandyje: dandyjevski slog ; vzbujal je pozornost s svojim dandyjevskim videzom

dánec -nca m ( ȃ )
v zvezi veliki danec velik delovni ali hišni pes vitke postave s krepkim oprsjem in zelo kratko dlako; doga 2 : posestvo straži veliki danec

dánek -nka m ( ȃ )
knjiž., ekspr. manjšalnica od dan: beli danek

dánes [ danəs ] prisl. ( á )
1. pričujočega, sedanjega dne: danes je njegov god ; danes je 4. julij ; danes smo prvega (v mesecu) ; danes zjutraj, zvečer ; danes ob 17. uri ; do danes mi ni vrnil ; od danes ne smeš sama ven ; za danes se ni pripravil ; za danes dovolj! pa naj bo za danes / pridi danes teden čez sedem dni , danes mesec čez trideset dni ; danes teden je umrl
2. v sedanjem času, zdaj: ognjišča so danes že redka ; še danes mu stvari niso jasne / star.: danes ta dan je to že zastarelo ; še danes ta dan se ga spominjajo
● ekspr. saj nisem šele danes na svet prišel, da ti bom verjel nisem tako neizkušen, naiven ; ekspr. znebil bi se ga rajši danes kakor jutri čim prej ; knjiž. danes ali jutri bo to odveč prav kmalu ; ekspr. tak je: danes tukaj, jutri tam brez obstanka v istem kraju ; ekspr. njegova služba je od danes do jutri nestalna, nezanesljiva ; knjiž. sloves tega dela ni od danes ali včeraj je že dolgotrajen ; ekspr. težav ne premagaš od danes do jutri kmalu, hitro ; ekspr. živel je od danes do jutri ne da bi mislil na prihodnost; v slabem, negotovem materialnem položaju ; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri ; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti ; sam.: Danes in jutri bosta skoro včeraj (O. Župančič)

daníca -e ž ( í )
zvezda Venera na jutranjem nebu: danica bledi na obzorju ; svetla danica

dáničar -ja m ( ȃ )
sodelavec lista Danica ilirska: Gajevi daničarji

dáničarski 1 -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na sodelavce lista Danica ilirska: daničarska miselnost ; Gaj daničár, daničárska druhal? svoj pišejo jezik (F. Prešeren)

daníčarski 2 -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na sodelavce lista Zgodnja danica: utilitaristični daničarski literarni nazori

daníti se -ím se nedov. ( ī í ) nav. 3. os.
1. brezoseb. prehajati iz noči v dan: dani se ; vstal je, ko se je začelo daniti ; pren. v vsej Evropi se je v tistih letih danilo
2. prihajati do spoznanja česa: začelo se mi je daniti, da sem osovražen

dánj -a m ( ȃ )
star. davek : plačevati danj / volk je pobiral svoj krvavi danj

dánji -a -e prid. ( ā )
knjiž. ki je na dnu: danji deli globeli ; danja odprtina
♦ geogr. danja voda talna voda na dnu doline

dánjski -a -o prid. ( ā )
ki je na dnu: danjsko kamenje

dánka -e ž ( á )
zadnji del debelega črevesa: vnetje danke
// zelo debela klobasa, narejena s tem delom črevesa:

dánost -i ž ( á )
kar je dano neodvisno od človekove volje: telesne in duševne danosti pri človeku ; razčlenjati življenjske danosti, ki so določile umetnikovo podobo ; zemljepisne danosti dežele / upoštevati objektivne danosti v določenem trenutku
// značilnost tega: zagovarjati danost lastništva ; vdati se v danost eksistence

dánski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Dance ali Dansko: danski jezik / dansko kmetijstvo / ekspr. danski kraljevič Hamlet
● iron. nekaj je gnilega v deželi danski v določenem kraju, družbi, organizaciji je veliko nepravilnosti, pokvarjenosti

dánščina -e ž ( ȃ )
danski jezik: prevod iz danščine

dántejevski -a -o prid. ( ȃ )
tak kot pri Danteju: to je vizionarna podoba dantejevskega formata ; dantejevska fantazija

dantológ -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za dantologijo: prevajalec in dantolog

dantologíja -e ž ( ȋ )
raziskovanje Dantejevega življenja in dela: nova dognanja v dantologiji

danuncijáda tudi danunciáda -e ž ( ȃ )
knjiž., ekspr. italijanska zasedba Reke leta 1919 pod D'Annunziovim vodstvom: reška danuncijada

dánzadnéven -vna -o prid. ( ȃ-ẹ̑ )
knjiž. ki se dogaja dan za dnem: danzadnevno obiskovanje

dár -ú stil. -a m , tož. mn. stil. darí ( ȃ )
1. kar je dano komu v last brez plačila: dati dar ; deliti darove ; dobiti, prejeti v dar od koga ; prinesti v dar ; lep dar / dar narave ; vznes. darovi zemlje pridelki / žgalni dar v različnih religijah pridelek ali žival, ki se sežge v čast božanstvu
// nav. mn., star. daritev , darovanje : Dari opravit bog'nji po navadi prinese Črtomira lahka ladja (F. Prešeren)
2. posebna nadarjenost ali sposobnost za kaj: za to nimam pravega daru ; ima poseben dar za glasbo, za jezike / imela sta različne naravne darove ; kritični, pesniški dar ; dar opazovanja / imeti dar govora biti dober govornik
● star. utrujen je bil in dišal mu je božji dar vino; jed ; vznes. dobra žena je božji dar srečen je, kdor ima dobro ženo ; star. prositi za božji dar za miloščino ; knjiž. danajski dar ki ni dan iz prijaznosti, ampak z zahrbtnim namenom ; iron. torej si spet dobil dar govora si pripravljen, hočeš spet govoriti

darávno vez. ( á )
zastar. čeprav : hvalila sva vino, daravno je bilo kislo

dárček -čka m ( ȃ )
manjšalnica od dar: darček za spomin

darêjek -jka m ( ȇ )
num. perzijski zlatnik, kovan od 6. do 4. stoletja pred našim štetjem: plačati sto darejkov

dárek -rka m ( ȃ )
knjiž. manjšalnica od dar: Še vaški je mlinar prinesel za ženina darek s seboj (A. Aškerc)

darežljív -a -o prid. , darežljívejši ( ī í )
ki rad daje: biti darežljiv ; darežljiva žena / darežljiva jesen

darežljívec -vca m ( ȋ )
ekspr. darežljiv človek:

darežljívost -i ž ( í )
lastnost darežljivega človeka: priljubil se je s svojo darežljivostjo

darílce -a s ( ī )
manjšalnica od darilo: razveselila se je darilca

darílen -lna -o prid. ( ȋ )
s katerim se kaj podari: darilna listina, pogodba / darilni paket za darilo / darilna žival daritvena

darílnica -e ž ( ȋ )
zastar. vrečica ali skrinjica za zbiranje denarja v cerkvi; pušica : okradel je cerkveno darilnico

darílnik -a m ( ȋ )
star. žrtvenik : položiti dar na darilnik

darílo -a s ( í )
kar je dano komu v last brez plačila: dati, dobiti darilo ; novoletna darila ; poročno darilo ; zmagovalcem so razdelili častne nagrade in praktična darila
// zastar. nagrada : razpisati darila za najboljše delo

darítelj -a m ( ȋ )
zastar. darovalec : zahvaliti se daritelju

darítev -tve ž ( ȋ )
1. v različnih religijah slavnostni obred dajanja darov božanstvu: opraviti daritev ; poganske daritve / klavna, pitna, žgalna daritev ; sveta daritev v krščanstvu maša
// vznes. požrtvovalno delo, žrtvovanje: Daritev bodi ti življenje celo (S. Gregorčič)
2. glagolnik od dariti: daritev posestva

daríti -ím dov. in nedov. ( ī í )
zastar. darovati , podariti : dariti dar ; znal je dariti in jemati

darítven -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na daritev: daritveni obred ; daritvena žival / daritvena pogodba darilna
● knjiž., ekspr. v tej aferi je bil on daritveno jagnje njegovi sodelavci so dopustili, da je on sam nosil posledice za skupno krivdo

dárker -ja m ( ȃ )
pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v oblačenju v črno: mednarodno srečanje darkerjev

dárkerica -e ž ( á )
pripadnica mlajše generacije, katere način življenja se kaže v oblačenju v črno: oblačila se je kot metalka in darkerica

dárkerski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na darkerje ali darkerstvo: darkerski festival ; darkerska glasba

dárkersko prisl. :
počutila se je darkersko

dárkerstvo -a s ( á )
lastnosti ali ravnanje, značilno za darkerje: novodobno darkerstvo ; legende darkerstva

darljív -a -o prid. ( ī í )
knjiž. radodaren , darežljiv : darljiva sreča

darníca -e ž ( í )
knjiž. darovalka : zahvaliti se darnici

darník -a m ( í )
knjiž. darovalec : žlahtni duši prazen je zlat dar, če darnik je neprijazen (W. Shakespeare – O. Župančič)

darotljív -a -o prid. ( ī í )
knjiž. radodaren , darežljiv : bila je prijazna in darotljiva

darotljívost -i ž ( í )
knjiž. radodarnost , darežljivost : izkoriščali so njegovo darotljivost

daroválec -lca [ darovau̯ca ] m ( ȃ )
kdor kaj daruje, podari: zahvaljujemo se darovalcem vencev in cvetja ; seznam darovalcev / darovalec posestva je zapisan v samostanski kroniki
// kdor daruje svoje telesne organe, tkiva, celice: darovalec ledvice, kostnega mozga, organov, sperme ; darovalec krvi krvodajalec

daroválka -e [ darovau̯ka ] ž ( ȃ )
ženska, ki kaj daruje, podari: bogata darovalka
// ženska, ki daruje svoje telesne organe ali spolne celice: darovalka jajčec, organov

daroválnik -a m ( ȃ )
zastar. žrtvenik : položiti dar na darovalnik

darovánje -a s ( ȃ )
glagolnik od darovati: zahvalimo se za darovanje cvetja
♦ etn. darovanje izročanje darov ženinu in nevesti ob poroki ; rel. darovanje del maše, ko duhovnik daruje Bogu kruh in vino ; cerkveno darovanje dajanje denarja za cerkvene potrebe, včasih v zvezi s sprevodom vernikov okoli oltarja

darovánjski -a -o ( ȃ )
rel. pridevnik od darovanje: darovanjski spev

darovátelj -a m ( ȃ )
darovalec : velikodušen darovatelj

darováti -újem dov. in nedov. ( á ȗ )
1. dati komu kaj v last brez plačila: darovati revežu ; daroval je za poplavljence / darovati knjigo za rojstni dan podariti ; pren., knjiž. darovala mu je svojo ljubezen, mladost
// dati komu, ki to nujno potrebuje iz zdravstvenih razlogov, svoje telesne organe, tkiva, celice pod zdravniškim nadzorom: darovati kri, ledvico, kostni mozeg, organe, spermo
● knjiž. v zakonu je darovala življenje dvema otrokoma je rodila dva otroka
2. opraviti daritev: darovati bogovom / darovati jagnje, žito dati kot obredno žrtev ; pren., vznes. darovali so svoje življenje za svobodo
♦ rel. darovati mašo maševati

darován -a -o:
darovana žival ; življenje ni bilo darovano zaman

darôven -vna -o prid. ( ō )
knjiž. darilen : darovni akt

darovít -a -o prid. ( ȋ )
star. nadarjen , talentiran : darovit pisatelj, umetnik

darovítost -i ž ( ȋ )
star. nadarjenost , talent 1 : glasbena, pesniška darovitost ; darovitost za tehniko

darôvnica -e ž ( ȏ )
v srednjem veku darilna listina: knez je podpisal darovnico za samostan ; darovnica o podaritvi njiv in travnikov

darovník in darôvnik -a m ( í; ȏ )
star. darovalec

darviníst -a m ( ȋ )
pristaš darvinizma: bral je dela darvinistov

darvinístičen -čna -o ( í )
pridevnik od darvinizem: darvinistično pojmovanje nastanka novih vrst

darvinízem -zma m ( ī )
teorija, po kateri je naravni izbor glavni tvorec novih vrst: pristaš darvinizma
♦ soc. socialni darvinizem smer, ki je mehanično prenašala spoznanja darvinizma v nauk o družbi

dárvinovec -vca m ( ȃ )
darvinist

dárvinski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Darwina: darvinsko pojmovanje razvoja

dàsi in dasi vez. ( ȁ )
knjiž., v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav : ni ga ogovoril, dasi ga je spoznal ; dasi ga mrazi, mu stopa pot na čelo
// za omejevanje: to so hudi, dasi zasluženi očitki
// navadno z nikalnico za izvzemanje: bila je zares čedno dekle, dasi ne ravno lepotica

dasipràv vez. ( ȁ )
zastar. čeprav : nikoli jih ni obiskala, dasiprav so jo vabili

dasirávno vez. ( á )
knjiž. čeprav : poslušali so ga, dasiravno mu niso dosti verjeli

dasitúdi vez. ( ȗ )
star. čeprav

dáščenje -a s ( á )
glagolnik od daščiti: priprava za daščenje

dáščiti -im, in daščíti in dáščiti -im nedov. ( á ȃ; ī á ā )
les. cepiti les v skodle:

dáta dát s mn. ( ȃ )
knjiž. podatki , navedbe : življenjepisna data

datácija -e ž ( á )
publ. časovna določitev pojava, nastanka česa: približna datacija ; datacija rokopisa, umetnine

dátelj -na in -tlja [ datəlj ] m ( á )
podolgovat zelo sladek sad dateljnove palme: suhi dateljni ; grozd dateljnov / kitajski datelj sredozemsko drevo s svetlo zelenimi suličastimi usnjatimi listi ali njegov jajčast koščičast sad rdeče barve
♦ zool. morski datelj dateljnu podobna školjka, ki si vrta rove v kamen, Lithophaga lithophaga

dáteljnov -a -o [ datəljnov- ] prid. ( á )
nanašajoč se na datelj: dateljnova koščica / dateljnova palma visoko drevo toplih krajev z dolgimi pernatimi listi in sadovi v velikih grozdih

dáti dám dov. , 2. mn. dáste, 3. mn. stil. dadó, dadé; dál ( á )
1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo ; dati sinu denar za kino ; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj na posodo, v dar, v last, v najem, v zakup ; dati za doto ; zastonj dati / višji organi so dali nižjim navodila za delo / pog.: za koliko daš fotografski aparat? dajte mi tri kile fižola prodajte / pog. nazaj dati vrniti
// podariti , pokloniti : tega ni treba plačati, ampak ti kar dam ; dati za rojstni dan, za spomin ; ekspr. dela se revnega, da bi mu človek dinar dal dela se zelo revnega / narava mu je dala telesno moč / dati vbogajme
// napraviti, da preide kaj drugemu v uporabo: dati komu stanovanje za nekaj mesecev ; dati popotniku zavetje / daj svinčnik, da se podpišem
// napraviti, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: predsednik je dal besedo diskutantu ; dati komu čas za premislek / dati na izbiro, na razpolago ; dati na vpogled / dati komu časten naslov ; dati otroku ime / pog. dajte mi potrdilo, da sem vam plačal izdajte, sestavite / kakšno zdravilo ti je dal zdravnik? predpisal
2. napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: kar smo imeli, smo dali ; dati svoj delež za kaj ; mnogo krvodajalcev je dalo kri / ekspr. dati glavo, življenje / kot podkrepitev glavo dam, da je tako / krava ne da mleka zadržuje mleko pri molži
3. narediti, ustvariti čemu kako lastnost: dati besedi nov pomen ; dati čemu dokončno, ustaljeno obliko, ustrezne razsežnosti / uspeh mu je dal novega poguma
4. s širokim pomenskim obsegom napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom
a) s prislovnim določilom: dati predlog na glasovanje ; dati čevlje v popravilo ; dati kaj v promet ; dati osnutek zakona v javno razpravo ; dati otroka v rejo ; dal je sina v šolo / dati pismo na pošto ; podjetje je dalo na trg nov izdelek ; dati denar v banko, pog. na knjižico ; dati oglas v časopis ; malo pšenice je dal v mlin / pog. na sodnijo ga bom dal vložil bom tožbo proti njemu
b) z namenilnikom: dati delat obleko ; dati meso prekajevat ; dati sina učit poslati
// z nedoločnikom napraviti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi: dati otroka ostriči ; dati si napraviti obleko / dati se fotografirati, operirati, ostriči
5. pog. plačati : koliko si dal za avto? dati za mašo ; dati na račun / dati komu denar na roko neposredno izplačati / kot klic pri dražbi kdo da več?
6. ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: nekatere rude dajo velik odstotek železa ; polje je dalo obilen pridelek ; konferenca je dala važne rezultate ; mastna hrana da veliko kalorij / pog. gledališče je dalo dobro predstavo / dati odsekan, tleskajoč, zamolkel glas / dati dober, slab zgled ; dati povod
// povzročiti, da kdo kaj dobi, ima: boljšega zaslužka mi ne dajo / dati možnost, pravico, priliko, priložnost / ekspr. letos je bog dal dobro letino / knjiž. usoda ne daj, da bi tako zgodaj umrl
// z združitvijo postati nova celota: ti podatki dajo visoko številko ; račun da rezultat ; pog. koliko dá to? znese / zadnje vrstice posameznih kitic glose dajo zaključno misel
7. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dati brco, klofuto ; dati garancijo, kazen, pobudo, pomoč, poudarek, prisego, priznanje, slabo oceno, slovo, soglasje, zagotovilo ; dati svoj glas za odbornika ; dati bolniku injekcijo ; dati izjavo izjaviti ; dati obljubo obljubiti ; dati odgovor odgovoriti ; dati odpoved odpovedati službo ; dati komu poljub ; dati transfuzijo krvi ; dati znak, znamenje ; dati komu dobro vzgojo ; dati na posodo posoditi / dati gol / ta vas je dala mnogo žrtev ; publ. v delo so dali mnogo truda vložili / ekspr. dati častno besedo zagotoviti, da je rečeno res; obljubiti, da bo obljubljeno storjeno
8. napraviti, da pride kaj na določeno mesto: dati knjigo na mizo, obleko v omaro, robček na usta, roko okrog vratu ; grižljaj se da naenkrat v usta / daj to proč / dati na seznam, v zapisnik ; dati v oklepaj / pog. dati psa na verigo prikleniti / pog. dati stroj narazen razstaviti ga (na dele) / pog. prosim, dajte mi gospoda XY (k telefonu) pokličite ga k telefonu; uredite, omogočite, da bom telefonično govoril z njim
9. navadno z nikalnico napraviti, da se kaj lahko godi: ozke razmere mu ne dajo delovati ; delo mu ne da počitka ; skrbi mu ne dajo spati ; zvedavost ji ni dala, da ne bi vprašala ; tega si ne dam reči ; ne da si dopovedati
10. nedov. , ekspr., v zvezi z na prisojati komu vrednote; ceniti 1 : sosed da veliko name, nase / veliko da na poštenost, prijateljstvo ; jezi ga, da ne dajo na njegovo besedo / na to nič ne dam
11. z nedoločnikom ukazati , naročiti : dal je poklicati k sebi služabnike, prinesti jedi na mizo ; župan je dal zapreti pretepače
// pog., v medmetni rabi, z nedoločnikom izraža omiljen ukaz, željo, spodbujanje: dajva kupiti liter vina ; dajmo si ogledati še to oglejmo si ; pog. dajte se pomakniti naprej pomaknite se / kot poziv pri pitju dajmo ga!
12. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi z bog izraža
a) nejevoljo, nestrpnost: zakaj molčiš, bog te je dal
b) upanje: če bog da, se bomo kmalu videli
c) svarilo, prepoved: bog ne daj, da bi storil kaj takega
č) najboljšo željo: bog daj srečo, zdravje ; bog daj, da bi bilo res
d) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober dan, dober večer bog daj
● beseda je dala besedo razvil se je pogovor ; nikomur ne da blizu je nedostopen ; nikomur ne da dobre, lepe, prijazne besede je osoren; z nikomer ne govori ; ekspr. dati duška svoji jezi, veselju sproščeno izraziti svojo jezo, veselje ; ekspr. zanj ne dam roke v ogenj nisem prepričan, da je pošten, sposoben ; knjiž. dala je življenje otroku rodila ga je ; pog., ekspr. dali smo jim (jih) po grbi natepli smo jih; premagali smo jih ; ekspr. ne dam se jim v roke ne pustim, da bi me ujeli, da bi o meni odločali ; pog. dal se je ljudem v zobe povzročil, omogočil, da ga opravljajo ; pog. dal mi je čutiti, razumeti, vedeti, da me ne mara očitno, v neprimerni obliki mi je to pokazal ; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes, za uho, po nosu udari ga ; ekspr. ne da si dvakrat reči napravi brez obotavljanja ; pog., ekspr. ženske so si dale opraviti okoli dojenčka so se ukvarjale z njim ; ekspr. ti bom že dal! kaznoval te bom; tepen boš ; ekspr. (jaz) ti bom dal popra, vetra nabil te bom; napravil ti bom kaj neprijetnega ; ekspr. dušo bi dala zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; na vsak način si ga želi pridobiti ; dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je, da se hči poroči s sosedom ; pog. dati glavico odbiti, zbiti žogo z glavo ; pog. dati komu košarico prekiniti (ljubezensko) razmerje; zavrniti ponudbo; zavrniti njegovo ponudbo za ples ; ekspr. daj mi mir ne moti me, ne nadleguj me ; dal je prednost karieri pred znanstvenim delom raje se je odločil za kariero kot za znanstveno delo ; knjiž. dal ji je prstan zaročil se je z njo ; dal mi je proste roke dovolil mi je, da ravnam po svojem preudarku ; dati komu roko prijeti koga za dlan desnice, zlasti v znamenje pozdrava, prijateljskega odnosa ; ekspr. dati komu srce čustveno, zlasti ljubezensko se navezati na koga ; pog. dajte, da si vas ogledam dovolite ; pog. dati čez izbruhati, izbruhniti ; pog. sinu posestvo čez dati izročiti, prepisati ; ni mi dal do besede ni mi pustil govoriti ; ekspr. dati vajeti iz rok nehati opravljati vodilno delo ; pog. dati vse iz sebe, od sebe do skrajnosti se potruditi ; pog., ekspr. niti besede ni dal od sebe prav ničesar ni rekel ; ekspr. ni dal glasu od sebe ni spregovoril; se ni javil, ni pisal ; pog. ta pa ne da do sebe, k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen ; ekspr. veliko da na obleko posveča veliko pozornost in skrb oblačenju; pripisuje veliko pomembnost oblačenju ; pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda ; pog. od plače lahko še kaj na stran da prihrani ; star. knjigo na svetlo dati izdati, objaviti ; dati na znanje sporočiti, pojasniti ; pog., ekspr. dali smo ga na zob pili smo alkoholno pijačo ; ekspr. tatove so dali pod ključ zaprli so jih v ječo ; pog., ekspr. dati (jih) komu pod nos zavrniti koga, spraviti ga v zadrego zaradi njegove napake ; pog. dali so ga v časopis pisali so o njem v časopisu ; ekspr. v koš te dam, kadar hočem premagam te, boljši sem kot ti ; pog. dati komu posestvo v roke prepustiti mu ga v upravljanje ; ekspr. nima kaj v usta dati reven je; strada ; pog. dati za liter, za pijačo plačati pijačo v kaki druščini ; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dala ni se mogla spomniti, kdo je ; ekspr. ne ve, kam bi se dal od dolgega časa kaj bi počel ; ne vem, koliko (let) bi ti dal po tvojem videzu ne morem sklepati, koliko si star ; pog. prav ti dam soglašam s teboj ; nižje pog. med vojno je veliko skozi dal pretrpel ; pel je, kar mu je duša dala z vsemi močmi ; teci, kar ti noge dajo kolikor hitro moreš ; obljubiti in dati je dvoje obljubiti je lahko, obljubo izpolniti težje ; preg. čič ne da nič, stalo pa malo počivanje, brezdelje ne prinaša koristi, premoženja ; preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna
♦ rel. dati odvezo ; šah. dati mat

dáti se
1. z nedoločnikom izraža
a) osebkovo dopustitev, dovolitev, da se z njim kaj zgodi: dati se motiti, odpraviti, potolažiti, pregovoriti, preprositi ; daj se prepričati / pog. daj se kaj videti pridi (na obisk) / ekspr. ni se jim dal kar tako ; ekspr. ne dajte se
b) možnost, da se z osebkom kaj zgodi: to se ne da brati ; snov se da cediti ; stvar bi se dala bolje urediti, s pridom uporabiti ; vrata se ne dajo zapreti / brezoseb.: ne da se povedati z besedami ; nič se ne da opraviti, spremeniti ; z njo se ne da živeti ; ekspr. o tem bi se dalo (še) govoriti ni še vse razčiščeno; ne mislijo vsi tako ; ne da se mu pomagati ni mu mogoče
2. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža pripravljenost koga za kako dejanje: ne da se mu delati ; pridi, če se ti da / elipt. ne da se mi v kino
3. v prislovni rabi, v zvezi kar se da izraža zelo visoko stopnjo: kar se da srečni smo ; kar se le da natančno poglej ; teci, kar se le (najbolj) da kolikor moreš ; kar se da hitro, lep karseda

dán -a -o:
ne jemlji nazaj dane stvari ; to ni bilo dano iz prijaznosti ; to je bilo dano vam v varstvo ; na dano znamenje so začeli teči / knjiž.: tolikšna sreča mi ni bila dana ; ni mi bilo dano, da bi ga spoznal ; ni mi bilo dano tako lepo peti ne morem, ne znam ; vsakomur je dano na voljo, kam pojde / star., pri datiranju dano v Ljubljani, dne 23. novembra 1866;

prim. daj , dan 2

datíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od datirati: datiranje uradne listine / datiranje izkopanih arheoloških predmetov

datírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. navesti, napisati datum: datirati odločbo, pismo
2. publ. časovno določiti pojav, nastanek česa: odkopano naselbino so lahko natančno datirali po najdenih novcih ; nastanek slike datiramo v 17. stoletje ; datirati spomenik v srednji vek
3. nepreh. biti, izhajati (iz določene dobe): izum datira iz časa pred vojno ; poskus datira iz prejšnjega stoletja

datíran -a -o:
pismo je datirano s 26. marcem

datírka -e ž ( ȋ )
adm. žarg. datumska štampiljka:

dátiv -a m ( ȃ )
jezikosl. tretji sklon, dajalnik: predlog z dativom

dátiven -vna -o prid. ( ȃ )
jezikosl. dajalniški : dativni objekt

dátljev -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na datelj: sladko datljevo meso / datljeva palma visoko drevo toplih krajev z dolgimi pernatimi listi in sadovi v velikih grozdih

dátljevec -vca m ( á )
datljeva palma: oaza datljevcev

datotéčen -čna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na datoteko: datotečni sistem, zapis / datotečni brskalnik ; datotečni strežnik

datotéka -e ž ( ẹ̑ )
rač. skupek medsebojno povezanih digitalnih podatkov, shranjenih pod enim imenom: vnesti nove podatke v datoteko ; stisnjena datoteka ; brisanje, kopiranje, odpiranje datotek ; izmenjava, prenos datotek ; velikost datoteke / glasbena, slikovna, tekstovna datoteka ; datoteka s programom

dátum -a m ( ā )
podatek o dnevu, mesecu in letu: napisati datum na pismo ; datum rojstva / določiti datum in kraj sestanka ; današnji datum / publ.: razlikovanje med tema pojmoma je novejšega datuma novo, novejše ; časopis starejšega datuma star, starejši
♦ adm. opremiti dopis z datumom ; datum poštnega pečata

dátumski -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na datum: datumska štampiljka
♦ geogr. datumska meja meja, na kateri se spremeni datum za en dan

dauphin tudi dofên -a [ dofên ] m ( ȇ )
v Franciji, nekdaj prestolonaslednik : omožila se je s francoskim dauphinom

dávčen -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na davek: davčni postopki ; davčni sistem ; davčna obveznost, olajšava, utaja ; davčna politika ; davčna uprava / davčna napoved ali prijava izjava davčnega zavezanca o višini davčne osnove ; davčna oaza država ali del države, kjer pravni red za dejavnosti predpisuje nizke ali ničelne davke ; davčna osnova količina vrednosti ali dobrin, od katerih se odmeri davek ; davčna številka identifikacijska številka davčnega zavezanca v davčnem registru države, katere državljan je ; davčno pravo / davčni izterjevalec, zavezanec ; davčni urad ; davčni uslužbenec ki odmerja in pobira davek
● publ. priviti davčni vijak povečati davke; poostriti izterjevanje davkov

dávčnopolítičen -čna -o prid. ( á-í )
nanašajoč se na davčno politiko: davčnopolitična načela

dávčnopráven -vna -o prid. ( á-ā )
nanašajoč se na davčno pravo: davčnopravni predpisi

dávek -vka m ( á )
1. splošna dajatev za kritje skupnih izdatkov javne uprave: izterjati, odmeriti, odpraviti davek ; plačati, utajiti davke ; pobirati, znižati davke ; naložiti davke ; občinski davek / prometni, vinski, zemljiški davek ; davek od dohodka, od prometa ; davek na dodano vrednost [DDV] ; davek na dohodek, na promet ; odmera, znižanje davka ; biti prost davka ; imeti tisoč evrov davka
♦ pravn. direktni ali neposredni davek od dohodkov in premoženja ; indirektni ali posredni davek ki ga plača potrošnik ob nakupu blaga
2. ekspr. kar kdo stori, dá kot svoj delež za izpolnitev obveznosti: naši narodi so plačali svoj davek v krvi ; pesnikov davek literarni modi / dolgo so plačevali davek zaostalosti trpeli posledice zaostalosti
● Turki so pobirali krvni davek jemali s seboj dečke iz osvojenih dežel ; publ. krvni davek izgubljena življenja v vojni, v prometnih nesrečah

dáven -vna -o prid. ( á )
1. časovno zelo odmaknjen (v preteklost): davni časi ; v davnih dneh ; ekspr. to se je zgodilo pred davnimi davnimi leti
2. ki že dolgo obstaja: davni običaji ; davni sen se je uresničil / ta dva sta že davna znanca; prim. davno

dávež -a m ( ȃ )
lov. pes, ki zadavi obstreljeno ali ujeto divjad:

dávi prisl. ( ȃ )
star. danes zjutraj: odšel je davi, še pred soncem ; od davi ga že ni doma
● star. krompir drevi in davi zmeraj

dávica -e ž ( ȃ )
nalezljiva bolezen žrela, sapnika, nosu, ki se pojavlja zlasti pri otrocih: cepiti otroka proti davici ; bacil davice
♦ med. davica na koži

dávičen -čna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na davico: davični bacil / davični bolnik

davílec -lca [ daviu̯ca tudi davilca ] m ( ȋ )
kdor davi, zadavi: davilca so ujeli kmalu po zločinu

davílen -lna -o prid. ( ȋ )
ki davi: davilni krči
♦ zgod. davilna hruška srednjeveška mučilna priprava, ki se da obsojencu v usta, da mu ovira dihanje

dávišnji -a -e prid. ( ā )
ki je bil danes zjutraj: ne pozabi na davišnji dogovor / davišnji časopis

davítelj -a m ( ȋ )
kdor davi, zadavi: davitelj je priznal umore

dáviti -im nedov. , tudi davíla ( á ā )
s stiskanjem grla oteževati, onemogočati dihanje: zgrabil ga je za vrat in ga davil ; zanka ga je davila za grlo / jok, kašelj ga je davil ; brezoseb. davilo jo je v grlu ; pren. jeza, skrb, strah davi
// moriti s stiskanjem grla: dihur davi kokoši ; mačka davi miši ; pren. glad, kuga davi ljudi
● ekspr. izgubila sem se, je davila skozi jok jecljaje, pretrgano govorila

dáviti se
1. težko požirati, kar je obtičalo v grlu: pes se davi s kostjo / ekspr. otrok se davi z močnikom ga nerad, posili jé, požira
● ekspr. krčevito se je davila z besedami težko, pretrgano je izgovarjala besede
2. imeti močne krče v grlu kot pri bruhanju: davil se je, a ni mogel bruhati ; kar davil se je od smeha

davèč -éča -e:
daveč občutek tesnobe ; na grlu je čutil daveče prste

dávljen -a -o:
ugotovili so, da je bila žrtev tudi davljena

dávka -e ž ( ȃ )
star. doza, odmerek, vzemek (zdravila): povečati davko ; davka kinina

dávkar -ja m ( ā )
ekspr. davčni uslužbenec : preslepiti davkarje ; državni davkarji ; pojasnila davkarjev ; davkarji, cariniki in inšpektorji / ravnanje prvega davkarja vodje davčne uprave ; selitev davkarjev iz Črnomlja v Novo mesto davčnega urada / neizprosni davkarji

dávkarica -e ž ( ā )
1. ekspr. davčna uslužbenka : razbremenitev davkarjev in davkaric / virtualna davkarica aplikacija, ki davčnim zavezancem na spletu pomaga z davčnimi nasveti
2. star. davkarjeva žena:

davkaríja -e ž ( ȋ )
pog. davčna uprava , davčni urad : delež dobička, nagrade, ki ga pobere davkarija ; zagrozil mu je, da ga bo zaradi utaje prijavil davkariji ; prijaviti premoženje davkariji ; skrivati se pred davkarijo / direktor, šef davkarije ; odločba davkarije ; uradniki na davkariji ; spori, težave, zapleti z davkarijo / v kraju so imeli sodnijo in davkarijo

dávkarski -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na davke ali davkarje: davkarski dopis ; davkarski nadzornik, rubežnik / davkarski urad davčni

dávkarstvo -a s ( ā )
opravljanje davčnih poslov: davkarstvo takrat še ni bilo urejeno / bil je v službi pri davkarstvu na davčni upravi, na davčnem uradu

davkoplačeválec -lca [ dau̯koplačevau̯ca ] m ( ȃ )
kdor mora plačevati davek: živi na račun davkoplačevalcev ; davčno povišanje je prizadelo male davkoplačevalce

davkoplačeválka -e [ dau̯koplačevau̯ka ] ž ( ȃ )
ženska, ki mora plačevati davek: vestna davkoplačevalka ; davkoplačevalci in davkoplačevalke

davkoplačeválski -a -o [ dau̯koplačevau̯ski in dau̯koplačevalski ] ( ȃ )
pridevnik od davkoplačevalec: davkoplačevalska obveznost

dávljenec -nca m ( ā )
kdor je davljen: hropenje davljenca